Kratka Biblijska kronologija dogodkov v zvezi s Sinajem: 

Po prehodu čez Rdeče morje so Izraelci z Mojzesom na čelu prispeli v puščavo.

V Rafidimu so ostali brez vode. Mojzes je po božjem naročilu udaril po skali in iz nje je v obilju pritekla voda. Na istem mestu so jih napadli Amalečani. Ker so Izraelci dobili zmago, je Mojzes postavil oltar Bogu.

Zatem so prišli na področje, ki je bilo vmesni cilj potovanja - okoli Božje gore Horeb oz. Sinaj. Goro so ogradili, saj je bilo ljudstvu prepovedano stopiti nanjo. Mojzes je bil na gori štirideset dni. Tu dobi deset 'zapovedi' in Božjo ponudbo zaveze. Vendar začne v tem času ljudstvo malikovati - ulijejo si zlato tele in ga začnejo častiti.

Kaj o tem pravi Biblija ...

Najzanimivejše najdbe v zvezi z bibličnimi dogodki na Sinaju ...

Polotok Sinaj je kraj, ki ga kot enega najbolj mističnih in svetih častijo kristjani, judje in muslimani. Obkroža ga toliko skrivnosti in duhovnosti, da je težko govoriti le o Mojzesovi, saj se na njem srečujejo pripadniki različnih ver, pa tudi občudovalci sonca, ki na vrhu te gore čakajo na čudovite vzhode.

Gora kot simbol

 NIŽINA – GORA

Nižina je simbol banalnosti vsakdana, ujetosti v vsakdanje skrbi (to ni nekaj slabega, tako je življenje, gre pa za to, ali smo le ujeti v vsakdanje skrbi, ali pa se more naš duh dvigniti nad skrbi vsakdana, kot bi rekel Tagore). Nižina je zaznamovana z ujetostjo v vsakdanje skrbi, s prisilo, s strašansko ujetostjo v strukture – ki morajo biti, a ni pa v teh rešitev, odrešitev, polnost. Nobena nižava, posvetna stvar – pa naj jih potrošniški svet še toliko ponuja, novih in novih, znova in znova (kreativnost v tem smislu je brez mej) te ne more odrešiti.

Gora je simbol odprtosti, trdnosti, polnosti. Gora je tudi simbol skrivnosti, še posebej, ko je zavita v oblake. Ni na dosegu roke. Gora je kraj za tiste, ki imajo željo, odločnost, zaupanje, neko notranjo vzgibanost kvišku, navzgor. Ki se ne zadovoljijo z nižavo, vsakdanom, stvarmi sveta, ampak iščejo nekaj več, trdnejšega, vrednejšega.

Gora je simbol tipičen v različnih religijah in verah. Na Japonskem je Fujiama, v Indiji Himalaja, v Grčiji Olimp, v Stari zavezi gora Sinaj. Gora ni Bog, ni Absolutni. Pač pa je gora simbol Absolutnega.

Slika gore Sinaj na steni Sinajeve dvorane, avtor slike: P. Jože Poljanšek

Bog prebiva na gori, zato so starodavna svetišča marsikdaj na gori – v Rimu najvišjemu Bogu Jupitru na vrhu Kapitola, v Grčiji na Olimpu. Bog prebiva na gori – pa ne v naivnem smislu, da so nekdaj bili ljudje tako neumni, da so verjeli, da tam bivajo Bogovi. Bistveno je bilo, da so čutili in se zavedali, da je božanstvo z njimi in so to skrivnost postavljali na goro.

Gora kot simbol govori o srečanju zemlje in neba. Ne gre če za siločloveka, ki želi kvišku, pač pa gre tudi za sklanjanje neba k zemlji. Človek ni sam v svojem prizadevanju navzgor za rast, pač pa se nebo spušča k njemu (v krščanstvu še prav posebej, saj se je Bog sam v Kristusu sklonil k nam, v človeško zgodovino, v stvarstvo).

Več ...