»Center SINAJ je zame center, kamor zahajam zaradi miru, dobrih ljudi in zato, da z njimi rastem v veri.« (Martina)

»Kaj naj bi Sinaj imel, kar drugi »ponudniki« nimajo? Odgovor je jasen: Sinaj že ima! Toplino, domačnost. Tega lokali, študentski centri in organizacije ne dajo niti z videzom, niti s ponudbo in dosegli ne bodo niti z demonstracijami.« (Monika)

»Ko sem prvič slišala za Sinaj, sploh nisem vedela kaj to je. Da obstajajo študentske

maše v Mariboru? Prvič slišim. Takšen je bil moj prvi odziv… In potem me je kar »matral« firbec, zato sem si šla to tudi pogledat. In ni mi žal…. Tu sem srečala veliko novih in dobrih prijateljev, vključila sem se v pevski zbor (torej, opravila tudi avdicijo), videla kar nekaj tujih mest, opravila tudi kako spoved, bila na duhovnih vajah v tišini (bilo je težko, ampak koristno!!!), in še kaj bi se našlo.

Sinaj je prostor, kjer se res počutim sprejeto in kjer najdem prostor, tako za molitev (beri: kapela, Sinajeva dvorana), za druženje (beri: klubska soba) in tudi za brskanje po internetu (beri: računalniška soba), pa še veliko tečajev in delavnic, se izvaja tu čez leto, tako da se res za vsakega najde kaj.« (Katarina)

»Sinaj je zame središče, kjer se zbiramo mladi, ki nam vera nekaj pomeni, kajti tu lahko vsak nekaj najde zase. Veliko je različnih skupin, ki nam mladim dajejo možnost, da se v njih vključimo ter v njih ustvarjamo. Jaz sama sem se nekaj ponujenih možnosti tudi udeležila in so mi dale veliko novih izkustev za življenje. Obiskovala sem skupino Samuel, kjer sem iskala pot, ki naj bi mi bila namenjena. Pevski zbor Vdih mi pomeni ogromno, saj smo med seboj zelo povezani, ter skupaj slavimo in pojemo Bogu v čast. V skupini za pare, sem razmišljala o vprašanjih, ki jih morda sama ne bi nikoli načela. Molitvena skupina me je še globlje potegnila v razmišljanje svetega pisma v smislu, kaj meni govori Bog. Dramska skupina Pot majhnih pa me je povezala z Malo Terezijo Deteta Jezusa, ki mi je sedaj postala še večja vzornica v ljubezni do Njega ter po Njem do vsakega najmanjšega bitja. Sredini večeri pa so mi z različnimi gosti vedno znova odkrivali nova obzorja. Vse to in še marsikaj drugega sem doživela na Sinaju, ampak da lahko vse to doživiš je potrebno, da si vzameš čas ter se odločiš in greš pogledati na Sinaj, kaj se novega dogaja, preverjeno in resnično pa je da je vedno kdo pripravljen za prijateljski pogovor, ki ga takrat morda najbolj potrebuješ.« (Katja)